Raziskovalni projekt odgovarja na potrebe po zagotavljanju trajnostnega razvoja v turizmu.

Okoljska in družbena trajnost sta ključni izziv človeštva. Turizem je ena od dejavnosti, ki

značilno prispeva k problemu trajnosti. Okoljevarstveni program Združenih narodov je

prepoznal, da njegov nenadzorovan konvencionalni razvoj predstavlja potencialne

nevarnosti za veliko naravnih območij po vsem svetu. Turizem povzroča ogromen pritisk na

naravo, vpliva na erozijo tal, povečuje onesnaževanje, emisije nevarnih snovi v morje,

izgubo naravnega habitata in povečuje nevarnosti požara v gozdovih. To je podprto z vse

več primeri. Potniške ladje na Karibih ustvarijo več kot 70.000 ton odpadkov letno. Razvoj

turistične infrastrukture v nacionalnem parku Yosemite v ZDA je povzročil tako grozljivo

onesnaženje okolja, da je prišlo celo do izgube zaščitenih vrst, izjemno gost smog pa

preprečuje poglede na dolino Yosemite iz letala. Evropske destinacije, kot sta Barcelona in

Benetke, že vrsto let pretresajo protesti domačinov proti nadaljnjemu razvoju turizma. V

Dubrovniku je križarka skoraj poškodovala zidove starega mesta. Bliže domu so na Bledu

gneče to poletje botrovale pozivom vršilca dolžnosti direktorja turistične organizacije

Slovencem, naj se v špici sezone raje izognejo enodnevnim obiskom Bleda. Postavlja se

izziv, tako na globalni kot tudi na lokalni ravni najti učinkovite načine za zmanjševanje

škode, ki jo okolju povzroča turistična dejavnost. Namen tega projekta je razumeti in

okrepiti nosilne zmogljivosti turističnih destinacij v Sloveniji s ciljem razviti in testirati model

merjenja nosilnih zmogljivosti in managementa obiskovalcev ter predlagati smernice za

management turističnih destinacij.

Projekt bo združil napredne modele managementa turističnih destinacij, ki temeljijo na

turističnih tokovih, z modeli nosilne zmogljivosti turističnih destinacij. To je nov pristop.

Modeli nosilnih zmogljivosti so se v teoriji razvijali zadnjih šest desetletij. Žal so ponujali

premalo praktičnih rešitev za ključne deležnike v turističnih destinacijah. V osnovi so tovrstni

modeli diagnostični. Zato jih je treba nadgraditi z bolj praktičnimi rešitvami. Turistični tokovi

ponujajo ravno tovrstne vsebine. Turistični tok je ponovljivo gibanje turistov v geografskem

prostoru. Osnova toka je spremljanje obnašanja in gibanja turistov ter razumevanje

destinacij s tokovi in ne z geografsko rigorozno opredeljenimi območji. Na ta način bolje

spoznamo vedênjske navade turistov. To nam omogoči, da lahko napovemo, katere

turistične destinacije bodo posamezni turisti ali turistični segmenti obiskali v zaporedju.

Poleg tega lahko na podlagi turističnih tokov določimo 'ozka grla' obiska. Te krizne točke je

nato mogoče razbremeniti z usmerjanjem obiska na manj obiskane lokacije. Usmerjanje je

mogoče z boljšim upravljanjem ali z nadgradnjo turističnega produkta. Kot primer vzemimo

pretiran obisk Ljubljanskega gradu in premalo obiska nakupovalnega središča BTC. V

navedenem primeru je lahko rešitev izboljšanje transportne infrastrukture in povezave med

centrom Ljubljane in BTC-jem. Osnova turističnih tokov sta torej razvoj in nadgradnja

obstoječih doživetij. Te nadgrajujemo na podlagi vedênjskih podatkov, ki nam omogočajo

bistveno boljše razumevanje kot kumulativni podatki, ki jih ponuja trenutna statistika.

Izvedbeni načrt projekta temelji na šestih vsebinskih sklopih ali delovnih svežnjih. V prvem

delovnem svežnju bomo naredili pregled obstoječih modelov nosilne zmogljivosti in

primerjalno analizo tujih praks. To bo omogočilo razumevanje in klasifikacijo koncepta

nosilne zmogljivosti ter razumevanje njegove uporabe, izzivov in rešitev v primerljivih

destinacijah v tujini. V drugem delovnem svežnju bomo za boljše razumevanje obiska in

medsebojne povezanosti slovenskih destinacij identificirali turistične tokove na podlagi

naprednih podatkov, dostopnih na turističnem spletu 2.0. Pri tem se bomo osredotočili na

javne objave turistov na spletu, ki tipično vključujejo podatke o geolokaciji in času obiska pa

tudi anonimni identifikator uporabnika spletnega mesta. Tak pristop je stroškovno učinkovit

in omogoča dostop do longitudinalnih podatkov. Tudi zahtevam po zasebnosti uporabnikov

spletnih mest (turistov) je v celoti zadoščeno, saj posamezniki prostovoljno javno delijo

podatke o svojem obisku, hkrati pa za potrebe raziskave uporabljamo anonimizirane

identifikatorje, generirane s strani spletnih mest, ki jih ni mogoče povezati z dejansko fizično

osebo. Nenazadnje so vse analize pripravljene v agregatni obliki, saj se v okviru pristopa

osredotočamo na obnašanje velikih skupin in ne na obnašanje posameznikov. V tretjem

delovnem svežnju bomo zasnovali konceptualni model nosilne zmogljivosti turističnih

destinacij, ki bo zajemal kvantitativno oceno nosilnih zmogljivosti v: okoljskem, družbenem,

ekonomskem in političnem stebru, in analizo turističnih tokov. V četrtem delovnem svežnju

bomo model testirali. Z indikatorji bomo prepoznali krizne cone ali destinacije, ki potrebujejo

smernice za upravljanje. Na podlagi že opravljene identifikacije turističnih tokov na ravni

Slovenije in okoliških destinacij bomo preučili povezanost kriznih con z drugimi destinacijami

z vidika turistov. Za boljše razumevanje notranje dinamike vedênja turistov v kriznih conah

pa bomo ponovno identificirali turistične tokove, vendar tokrat na ravni posameznih kriznih

con. Peti delovni sveženj temelji na kvalitativni analizi in participaciji deležnikov v izbranih

conah. S turističnimi deležniki bomo najprej s pomočjo kvalitativne analize definirali turistične

tokove. Te bomo primerjali z identifikacijami tokov na podlagi velike količine podatkov s

spleta, ki so jih delili turisti, in jih na ta način verificirali. Skupaj z deležniki bomo s pomočjo

variabilne geometrije določili strateške in nišne turistične tokove za posamezno cono ali

destinacijo ter opredelili ozka grla (krizne točke). Nato bomo s pomočjo metodologije

produktne matrike prepoznali potrebne ukrepe (infrastrukturne, managerske in trženjske)

po posameznih conah ali destinacijah. V zadnjem, šestem svežnju bomo na podlagi

spoznanja in predlaganih ukrepov po posameznih tipih predlagali strateške smernice za

izboljšanje obstoječih smernic za trajnostni razvoj turizma v Sloveniji (projekt npr. lahko

nadgradi smernice Zelene Sheme slovenskega turizma).

Projekt ima značilen doprinos na več področij. Turističnim destinacijam po tipih bomo podali

smernice za trajnostni management in na ta način vplivali na zmanjšanje okoljske in

družbene škode turističnega gospodarstva v Sloveniji in izven njenih meja. Na izbranih

tipskih kriznih conah ali destinacijah bomo pokazali, kako v destinacijah, ki se že soočajo s

prekomernimi vplivi turizma, ukrepati za zajezitev negativnih vplivov. Smernice bodo

prispevale k želenemu razvoju slovenskega turističnega gospodarstva. Projektni rezultati

bodo zaradi uporabe participatornih metod približali navade in vedênje turistov ne le

projektni skupini, temveč tudi različnim deležnikom v turizmu. To bo omogočilo prilagojeno

oblikovanje turističnih doživetij in vplivalo na lažje doseganje v Strategiji 2017−2021

opredeljene ponudbe v smislu 5-zvezdničnih doživetij zelene, aktivne in zdrave butične

destinacije. Slovensko turistično gospodarstvo bo tako postalo konkurenčnejše in Slovenija

kot država bo utrjevala svoj položaj zelene države. Zelo pomemben pa bo doprinos

projekta tudi k razvoju znanosti. Projekt je zgrajen na najnovejših izsledkih in trendih na

področju turističnih tokov, ob čemer je uporabljena napredna metodologija in povezovanje

koncepta turističnih tokov z modeli nosilnih zmogljivosti, kar bo projektna skupina, ki je na

področju aktivna že nekaj let, diseminirala z objavami v uglednih mednarodnih revijah.