E-učenje ima številne prednosti pred tradicionalnim učenjem iz tiskanih gradiv. Omogoča npr. interaktivnost, vizualizacijo konceptov prek filmov in animacij ter adaptivno predvajanje vsebin uporabniku. Uspešnost učenja v takem okolju je podobno kot pri tradicionalnem učenju odvisna od individualnih značilnosti učenca, kot so njegove sposobnosti, predznanje, motiviranost za učenje, samoregulacijske kompetence. Pri e-učenju lahko v gradivo v večji meri vnesemo učne opore, s katerimi spodbujamo uporabo posameznih kognitivnih in metakognitivnih procesov ter motiviranost učenca za učenje. V projektu bomo preučevali, kako posamezne vrste učnih opor (kognitivne, metakognitivne in motivacijske ter kombinacija vseh treh vrst opor) vplivajo na uspešnost e-učenja. Raziskali bomo tudi, ali je učinkovitost posameznih vrst učnih opor odvisna od učenčevih individualnih značilnosti (sposobnosti, predznanja, samoregulacijskih kompetenc).
V prvem koraku projekta bomo priredili obstoječe in razvili nove pripomočke za merjenje individualnih značilnosti učencev (Nalogo za merjenje metakognitivnega znanja, Vprašalnik o (meta)kognitivnih strategijah, Vprašalnik motivacijskih prepričanj in strategij, Vprašalnik o uporabi strategij med e-učenjem in dva Preizkusa znanja iz izbranih vsebin). Razvili bomo dve e-učni enoti s področja naravoslovja (enoti A in B) in računalniški program za manevriranje po e-učni enoti in upravljanje z učnimi oporami ter sprotno spremljanje aktivnosti pri učenju z e-učnima enotama. Inštrumente bomo validirali v predraziskavi na vzorcu 300 učencev 9. razreda različnih osnovnih šol.
V drugem koraku bomo z razvitimi instrumenti izvedli glavno raziskavo, v kateri bomo preverili učinkovitost različnih vrst učnih opor pri e-učenju in vpliv individualnih značilnosti učencev nanjo. Najprej bomo pri novem vzorcu 370 učencev 9. razreda s 15 osnovnih šol izmerili njihove individualne značilnosti (sposobnosti, predznanje, motivacijske strategije in prepričanja, metakognitivno znanje, (meta)kognitivne strategije, uporabo e-učenja in eučnega okolja). Vsi učenci se bodo najprej učili e-učno enoto A brez kakršnekoli opore (za namene preverjanja enakosti skupin). Na osnovi individualnih značilnosti (vključujoč mere, pridobljene med učenjem iz enote A) bomo učence razdelili v pet primerljivih skupin, ki bodo sodelovale v različnih eksperimentalnih pogojih. Pri e-učni enoti B bo vsaka skupina prejela drugačno vrsto učnih opor: prva skupina se bo učila peta brez učnih opor, druga s kognitivnimi učnimi oporami, tretja z metakognitivnimi, četrta z motivacijskimi in peta s kombinacijo vseh treh vrst učnih opor. Med učenjem e-učnih enot bomo spremljali učno vedenje učencev (manevriranje po e-učni enoti, upravljanje z učnimi oporami). Po zaključku učenja vsake snovi bomo ponovno izmerili znanje, poleg tega pa še motivacijo za učenje izbrane snovi in strategije, ki so jih učenci uporabljali med učenjem.
V zadnjem delu projekta bomo analizirali zbrane podatke in na podlagi dobljenih rezultatov oblikovali model dejavnikov, ki vplivajo na uspešnost uporabe samoregulacijskih opor v eokolju. Z modelom bomo pojasnjevali, katere učne opore so pri učencih z različnimi individualnimi značilnostmi najbolj učinkovite.
Nova spoznanja bodo uporabna pri načrtovanju personalizirane uporabe opor v e-učnem okolju, ki bo optimizirala učenje. Spoznanja bodo prispevala tudi k védenju o učinkovitosti metakognitivnih in motivacijskih učnih opor pri samoreguliranem učenju ter k oceni pomena kombiniranja različnih vrst učnih opor pri e-učenju. Spodbudila bodo razvoj e-učbenikov, ki opor ne bodo vključevali intuitivno, ampak na sistematičen, znanstveno podprt način, in bodo tako optimalno podprli samostojno učenje.